Marija Terezija

Marija Terezija, vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.

Marija Terezija, nadvojvodinja Avstrije (1740), kraljica Ogrske (1741) in Češke (1743) ter vladarica habsburških dednih dežel, je s cesarskim kronanjem svojega moža Franca I. Štefana postala tudi dejanska vladarica Svetega rimskega cesarstva.

V zakonu s Francem I. Štefanom je imela šestnajst otrok; najmlajša med njimi je bila Marija Antonija, ki so jo obljubili v zakon Ludviku, nasledniku francoskega kralja, ki je pozneje postal kralj Ludvik XVI., Mariji Antoniji pa so Francozi tudi spremenili drugo ime v danes bolj znano Marijo Antoinetto.

Marija Terezija

Pragmatična sankcija

Karel VI., katerega edini moški dedič - sin Leopold Janez - je umrl pol leta po rojstvu leta 1716, je leta 1713 izdal pragmatično sankcijo, s katero je hčerki po svoji smrti zagotovil, da ga je nasledila na avstrijskem prestolu in podedovala vladarski položaj v državi. Čeprav so se mnogi evropski monarhi s pragmatično sankcijo ob njenem nastanku strinjali, se je po Karlovi smrti leta 1740 začela vojna za avstrijsko nasledstvo.

Nasledstvene vojne

Vojna za avstrijsko nasledstvo se je začela kmalu po smrti cesarja Karla VI. v letu 1740 z vpadom Friderika II. Pruskega v Šlezijo, ki jo je okupiral, Bavarska in Francija pa sta napadli zahodna področja takratne Avstrije, vendar je glavni sovražnik Marije Terezije ostal prav Friderik (pozneje znan kot Friderik Veliki). Zato je osredotočila svojo notranjo in zunanjo politiko v poraz Prusije in spet pridobila nekatera ozemlja, ki jih je ta odvzela Avstriji. Oče Marije Terezije, cesar Karel VI. je domneval, da bo hčerka pravo moč predala v roke svojemu možu, zato ji ni posredoval nobenih informacij o delovanju vlade, tako da se je vsega morala naučiti sama. Poleg tega je zaradi dveh vojn ob koncu očetovega vladanja podedovala oslabljeno vojsko in prazno zakladnico.

Reformatorka

Marija Terezija je pričela obširne reforme v vojski. Podvojila je število mož v avstrijski armadi in reformirala tudi sistem davkov, da bi zagotovila redne prihodke za vzdrževanje vlade in vojske. Centralizirala je vlado, tako da je prej ločena avstrijska in češka kanclerstva združila v en sam administrativni urad. Pred tem so pravosodje in upravo nadzirali isti uradniki. Ustanovila je vrhovno sodišče, katerega edina naloga je bila vzdrževanje zakona v njenih deželah. Te reforme so okrepile gospodarstvo. Po nasvetu svojega državnega kanclerjaWenzla Antona von Kaunitza je prekinila zavezništvo z Veliko Britanijo in namesto tega sklenila zavezništvo z Rusijo in Francijo. Leta1752 je ustanovila vojaško akademijo, leta 1754 pa akademijo inženirskih znanosti. Zahtevala je tudi, da Dunajski univerzi dodelijo dovolj sredstev, da je medicinska fakulteta postala učinkovitejša. Ko se ji je zdelo, da je njena vojska dovolj močna, se je leta 1756pripravljala na napad Prusije, a jo je Friderik prehitel in napadel Saško, še eno zaveznico Avstrije, ter s tem začel sedemletno vojno. Vojna se je končala leta 1763, ko je Marija Terezija podpisala sporazum, s katerim je priznala prusko oblast nad Šlezijo. Marija Terezija je bila ena od tako imenovanih »razsvetljenih absolutistov«.

Vladanje z Jožefom II.

V letu 1765 ji je umrl mož. Bila mu je tako zvesta, da se je od njegove do svoje smrti še 15 let oblačila samo v žalna oblačila in se zaprla pred ljudmi. Namesto na poskus vnovične osvojitve Šlezije se je osredotočila na vzdrževanje miru. Svojega najstarejšega sina,Jožefa II., je priznala za sovladarja in cesarja, vendar mu je omejila moč, ker se ji je zdel zaletav in aroganten.

V naslednjih letih vladavine se je osredotočila na reformiranje zakonodaje glede podložnikov. Leta 1771 je podelila delavski patent, reformo, ki je regulirala plačila za delo podložnikov v njenih deželah, in jih s tem malce razbremenila.

Umrla je leta 1780, kot edina ženska vladarka v 650-letni zgodovini habsburške dinastije.

Predniki

16. Ferdinand II. Habsburški

8. Ferdinand III. Habsburški

17. Marija Ana Bavarska

4. Leopold I. Habsburški

18. Filip III. Španski

9. Marija Ana Habsburška

19. Margareta Avstrijska

2. Karel VI. Habsburški

20. Wolfgang Wilhelm, palatinski grof v Neuburgu

10. Filip Wilhelm, Palatinski elektor

21. Magdalena Bavarska

5. Eleonora-Magdalena Pfalško-Neuburška

22. Jurij II, deželni grof v Hesse-Darmstadtu

11. Elisabeta Amalija Hesse-Darmstadt

23. Zofija Eleonora Saksonska

1. Marija Terezija Cesarica Avstrije Kraljica Ogrske in Češke

24. Avgust Mlajši, vojvoda Brunswick-Lüneburga

12. Anton Ulrik, vojvoda v Brunswick-Wolfenbüttelu

25. Doroteja Anhalt-Zerbst

6. Ludvik Rudolf, vojvoda Brunswick-Lüneburga

26. Friderik, vojvoda v Schleswig-Holstein-Sønderburg-Norburgu

13. Elizabeta Julijana, vojvodinja Schleswig-Holstein-Sønderburg-Norburg

27. Eleanoraf Anhalt-Zerbst

3. Elizabeta Braunshweiška-Wolfenbüttelska

28. Joahim Ernest, grof Oettingenski

14. Albert Ernest I, Princf Oettingen

29. Ana Doroteja Hohenlohe-Neuensteinska

7. Princesa Kristina Luiza Oettingen

30. Eberhard III, vojvoda Württemberški

15. Kristina Friderika, vojvodinja Württemberška

31. Ana Katarina Salm-Kyrburška