Vsekakor najpomembnejše med temi deli za slovensko zgodovino pa je opus vsestranskega izobraženca, vojaka in založnika Janeza Vajkarda Valvasorja. Leta 1678 je ta pomemben mož ustanovil na gradu Bogenšperk prvo grafično delavnico na slovenskih tleh. Z bakrorezi, ki so jih tam ustvarjali je ustvaril obsežno grafično zbirko slovenskih krajev in krajine. Z opisom o presihajočem Cerkniškem jezeru je postal tako slaven, da ga je leta 1687 medse povabila Kraljeva družba v Londonu (Royal Society). Naravne značilnosti Krasa so namreč člane te angleške družbe zelo navdušili. Njegovo najvidnejše delo pa je vsekakor iz leta 1689: 15 knjig obsegajoče delo Slava vojvodine Kranjske (napisana v bistvu v nemščini: Die Ehre des Herzogsthums Krain). Delo - ker je bilo napisano v nemščini - je bilo namenjeno, kot bi temu rekli danes, promociji Kranjske. Namenjeno je namreč bilo tujcem, ki bi želeli spoznati to dokaj neznano deželo. Opisal je njeno zgodovino, prikazal njene geografske in naravne posebnosti in predstavil način življenja v njej. Gre torej za enkratno delo, ki ga ni za njim opravil več nihče. V njem poroča Valvasor tudi o čarovniških procesih (kot kaže je Valvasor tudi sam verjel v čarovnice), saj je bilo samo v drugi polovici 17. stoletja na njih obsojenih najmanj 400 oseb. Govori torej o nekakšnem nasprotju vsesplošnega napredka in sprememb v družbenem življenju, katerega smo opisovali zgoraj. To je namreč tudi čas, ko na Slovenskem močno raste praznoverje, vraževerje in iracionalni strah pred čarovništvom. Na svojem gradu Bogenšperk je imel Valvasor tudi eno najbogatejših knjižnic (čez 10.000 enot je imel). Danes hrani večino teh knjig Zagrebška nacionalna knjižnica (žal). Valvasor je namreč zaradi pisanja in tiskanja Slave tako obubožal, da je moral prodati večino svojega imetja. Valvasor je veljal za polihistorja (gr. poli + histor), ker je bil strokovnjak oz. ekspert v več znanstvenih panogah ali disciplinah: v geografiji, etnologiji (v Slavi je opisal narodne noše, običaje in kaj so ljudje jedli)...V Slavi je opisal favno, floro, promet (rečni), jame (speleologija), gradove in utrdbe (arhitektura), jezik.
Ni komentarjev:
Objavite komentar